Kjer so nepremičnine tam smo tudi mi
 
Projekti


NASLOV: GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZDRUŽENJU ZA POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE
AVTORJI: Matjaž Grilc, Martin Puhar, Edvard Mivšek
OBJAVA / PROJEKT: 16. tradicionalni posvet Poslovanje z nepremičninami, Portorož, 17. in 18. november 2005
DATUM: 18. november 2005
KLJUČNE BESEDE: evidentiranje nepremičnin, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, geoinformacijska infrastruktura, prostorski podatki, nepremičninski podatki
POVZETEK:

Lastnina pridobiva na pomenu. Urejena lastnina pa še posebej.
Danes vlada na področju evidenc nepremičnin navidezen red. V resnici pa le malo kdo ve, kakšna je stopnja usklajenosti nepremičninskih evidenc z zemljiško knjigo in kakšna je stopnja urejenosti in dostopnosti obeh evidenc.
Geodetska služba je z digitalizacijo svojih nepremičninskih evidenc naredila pomemben korak naprej, morda še večjega je naredila s splošno dostopnostjo teh podatkov preko svetovnega spleta. Takšen sodoben način posredovanja podatkov pa posledično pomeni velik korak naprej v podpori vseh segmentov, ki se z nepremičninami ukvarjajo pri vsakdanjem delu. In največ teh je pravgotovo združenih v Združenju za poslovanje z nepremičninami na GZS.
V članku so predstavljene možnosti izkoriščanja že izgrajene geoinformacijske infrastrukture dostopa do prostorskih in nepremičninskih podatkov in nekateri izdelki, ki bi lahko olajšali vsakodnevno delo tako upravnikov, posrednikov, cenilcev kot tudi leasing hiš združenih v združenju.

URL OBJAVE: Zbornik CPU 2005.pdf
COBISS:
DATOTEKE:
Članek v Zborniku
        PPT prezentacija
       




NASLOV: ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
AVTORJI: Jurij Mlinar, Matjaž Grilc
OBJAVA / PROJEKT: 35. geodetski dnevi GEODEZIJA IN UPRAVLJANJE S PROSTOROM, Ljubljana 10. november 2005
DATUM: 10. november 2005
KLJUČNE BESEDE: zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, vzpostavitev evidenc o objektih GJI
POVZETEK:

Zavedanje o pomembnosti urejenih in zbranih podatkov o gospodarski javni infrastrukturi (GJI) je danes popolnoma drugačno, kot še desetletje nazaj. Sodobni instrumenti urejanja in gospodarjenja s prostorom ter aktivne zemljiške politike, brez urejenih podatkov o infrastrukturi, danes sploh niso več izvedljivi. Da bi lahko vzpostavili moderno evidenco podatkov o GJI, ki bo celovita, popolna in ažurna, hkrati pa bo imela veliko uporabnikov, se je potrebno ozreti nazaj v zgodovino, prepoznati napake, ki smo jih naredili v preteklosti in zasnovati sistem, katerega vodilo bo uporabnost in informativna vrednost za vsakogar, ki se s prostorom ukvarja na tak ali drugačen način.
Geodetska uprava se je na osnovi nove prostorske zakonodaje lotila vzpostavitve tretje nepremičninske evidence, ki smo jo poimenovali zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Zbirni kataster zato, ker se bo nastavljal za celotno državo in bo vseboval zbirne podatke o vseh vrstah gospodarskih javnih infrastruktur, od tistih, ki so v lasti države (elektrika, telekomunikacije, prenosni plinovodi, državne ceste, vode...), do tistih, ki so v lasti občine (vodovod, kanalizacija, vročevodne napeljave, distribucijski plinovodi, odlagališča odpadkov...) in končno tistih, ki so v lasti privatnih družb (kabelske napeljave, telekomunikacijske naprave in omrežja..).
V zbirnem katastru se bodo zbirali podatki o vrsti in tipu objekta, geolokaciji (umestitev v fizični prostor), identifikacijski podatki objekta in podatki o lastniku, ki so povezava za pridobivanje bolj detajlnih podatkov o posamezni infrastrukturi. Sistem bo deloval pravilno takrat, ko bodo vsi lastniki posamezne infrastrukture vodili za svoje potrebe lastne obratne katastre, v zbirni kataster na nivoju države, pa bodo sporočali samo zbirne podatke.

Seveda se uspešnost nekega sistema izkaže z njegovo množično uporabo. Ta se v primeru zbirnega katastra izkazuje predvsem v dveh smereh:
1.    Podlaga za urejanje prostora (izdelava strateških in izvedbenih prostorskih aktov, pridobivanje gradbenega dovoljenja, ....)
2.    Podlaga za učinkovito gospodarjenje in upravljanje s prostorom (opremljanje stavbnih zemljišč in izračun komunalnega prispevka, vrednotenje stavbnih zemljišč glede na komunalno opremljenost, oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev, izvajanje instrumentov prostorske politike, osnova za investicije.....)
3.    Podatek o zasedenosti prostora (informacija v primeru gradnje, sistem »pokliči preden koplješ«, degradacija prostora...)
Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture bo javna evidenca, zato bo preko spleta dostopna vsem, ki bodo tovrstne podatke potrebovali. Pričakovanja pa bo lahko zadovoljila šele takrat, ko bodo baze polne, podatki kompletni, hkrati pa bo vzpostavljen sistem rednega vzdrževanja. Geodetska uprava RS zato vzpostavlja enotno komunikacijsko točko, ki bo vstopno mesto za vse aktivnosti povezane z GJI – informacije, navodila, novice, pošiljanje podatkov upravljavcev, dostop do spletnega pregledovalnika, zakonodaja....

KAKO NAPREJ ?
Vzpostavitev urejenih evidenc o objektih GJI na vseh nivojih je zelo velik zalogaj tako za občine in resorna ministrstva kot tudi za Geodetsko upravo RS. Menimo, da je to mogoče doseči le s skupnimi močmi in znanjem, saj se vsi udeleženci projekta zavedamo pomembnosti dobrih evidenc in koristi, ki jih takšne evidence prinašajo.
Z urejeno zbirko zbirnega katastra GJI bodo na enem mestu zbrani vsi osnovni podatki o GJI, ki bodo služili različnim nivojem uporabnikov v procesih urejanja prostora in posegih v prostor. Javnost zbirke bo pripomogla k transparentnemu upravljanju z GJI tako na nivoju občine kot države. Z modernim pristopom grajenja te nove zbirke podatkov bo Geodetska uprava naredila korak naprej k uporabnosti svojih baz podatkov. Princip interoperabilnosti zbirnega katastra GJI in planirana implementacija spletnih storitev nad zbirnim katastrom GJI, bo pripomogla k široki uporabi teh podatkov pri vseh tistih, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z načrtovanjem ali upravljanjem prostora.
Zavedamo pa se, da je potrebno za kvalitetno nastavitev podatkov zagotoviti sredstva in določen čas, tako na strani občin, kot na strani države. Upamo, da bomo preskočili tudi te ovire in kmalu na enostaven način uporabljali zbrane podatke o GJI.


URL OBJAVE: http://www.lgd.si/zgodovina/2005/geodan05/prezentacije/2-4_mlinar.pdf
COBISS:
DATOTEKE:
Članek
        PPT prezentacija
       




NASLOV: DEFINIRANJE POJMA JAVNO DOBRO
AVTORJI: Marijana Vugrin
OBJAVA / PROJEKT: Geodetski vestnik, 2005, letnik 49, številka 3
DATUM: 19. september 2005
KLJUČNE BESEDE: javno dobro, družbena lastnina v splošni rabi,zemljišče, zemljiški kataster, zemljiška knjiga
POVZETEK:

V prispevku je obravnavan pojem javnega dobra, kakšni problemi nastopajo pri definiciji pojma javno dobro, zakaj so ti nastali, kako bi jih bilo možno rešiti in kdo lahko prispeva k reševanju teh problemov.

URL OBJAVE: http://www.geodetski-vestnik.com/49/3/gv49-3_416-423.pdf
COBISS: SI-ID 230741248
DATOTEKE:
Članek v Geodetskem vestniku
       




NASLOV: VZPOSTAVLJANJE NOVE GEODETSKE EVIDENCE O STAVBAH
AVTORJI: Matjaž Grilc, Ema Pogorelčnik
OBJAVA / PROJEKT: Simpozij GIS v SLOVENIJI 2005 (ZRC SAZU in ZGS)
DATUM: 6. maj 2005
KLJUČNE BESEDE: kataster, kataster stavb, registrski podatki, LREST
POVZETEK:

Slovenska država se je že leta nazaj zavedla potrebe po nastavitvi samostojne državne evidence o stavbah, imenovane KATASTER STAVB.
Uresničevanje te namere je potekalo sistemsko, preko vzpostavljanja potrebnih zakonskih osnov za tako evidenco, do usmerjenih projektov, ki bodo na koncu rezultirali v novi sistemski evidenci. Zavedajoč se dejstva, da bi preteklo preveč časa, v kolikor bi se kataster stavb izgrajeval samo na osnovi vpisov in prijav posameznih lastnikov, je Geodetska uprava RS pristopila k izvajanju sistemskih rešitev. Tako je nastavitev Katastra stavb vsebovana tudi v nacionalnem projektu Posodobitve evidentiranja nepremičnin. Zadnji del projekta, ki bo zaključen v letu 2004, bo imel za rezultat nastavljeno bazo katastra stavb kot začasen zajem podatkov o stavbah iz različnih razpoložljivih evidenc, kar bo predstavljalo osnovo za nadaljnje urejanje in uporabo podatkov za različne aplikacije. Projekt je s kombinacijo različnih podatkovnih osnov (zemljiški kataster, register prostorskih enot, centralni register prebivalstva, poslovni register Slovenije, podatki nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, podatke upravnikov večstanovanjskih stavb, podatke obratnih katastrov gospodarske javne infrastrukture, lokalno pridobljeni podatki o stavbah) nadgradil fotogrametrično zajete obrise streh stavb, ki nam poleg oblike in lege podajajo tudi informacijo o povezavi s parcelo in naslovom. Seveda bodo ob vzpostavitvi celotne baze potrebne še nadaljnje akcije, ki bodo pripomogle k verifikaciji in izboljšavi tako zbranih podatkov. Del verifikacije teh podatkov bo izvedena preko registrskih prijav upravnikov, lastnikov ali najemnikov večstanovanjskih hiš že v letu 2004, za ostale objekte pa se verifikacija načrtuje sistemsko v prihodnjih letih.

URL OBJAVE: http://www.digidata.si/projekti/28
COBISS:
DATOTEKE:
Članek